Osvetlitveni trikotnik: Osnova za vsakega fotografskega začetnika
Večina se hitro po začetku učenja fotografije sreča z vprašanjem: “Kako uporabljati ročne nastavitve oziroma M na svojem fotoaparatu?”. Ko enkrat začneš uporabljati M pa sledi vpršanje: “Zakaj so moje fotografije pretemne, preosvetljene ali zamegljene?”.
Odgovor se skoraj vedno skriva v nerazumevanju osvetlitvenega trikotnika (exposure triangle). Ta teorija ni nobena magična formula, temveč preprost koncept, ki povezuje tri osnovne elemente fotografije: zaslonko (aperture), čas osvetlitve (shutter speed) in ISO občutljivost. Ko enkrat razumeš, kako ti trije elementi delujejo skupaj, dobiš popoln nadzor nad svetlobo (in ostalimi parametri) v svojih fotografijah.

Komu je ta vodič namenjen?
Ta vodič je namenjen popolnim začetnikom v fotografiji, ki si želijo razumeti osnove osvetlitve in končno prenehati uporabljati avtomatski način fotografiranja. Prav tako je uporaben za vse, ki razmišljajo o nakupu prvega fotoaparata in se želijo pripraviti na pravilno uporabo. Naj že v začetku povem, da je to tudi tema našega začetnega tečaja fotografije v katerem se boste z lahkoto naučili fotografskih osnov!
Kaj je osvetlitveni trikotnik?
Osvetlitveni trikotnik je razmerje med tremi glavnimi nastavitvami na tvojem fotoaparatu:
- Zaslonka (f/številka) določa, koliko svetlobe pride skozi objektiv. Večja kot je odprtina (manjša f-številka), več svetlobe vstopi.
- Čas osvetlitve (shutter speed) določa, kako dolgo svetloba pada na senzor. Daljši čas pomeni več svetlobe, a lahko povzroči zamegljene posnetke pri gibanju.
- ISO občutljivost določa, kako občutljiv je senzor na svetlobo. Višji ISO pomaga v temnih razmerah, a poveča šum na fotografiji.
Te tri nastavitve so medsebojno povezane. Sprememba ene zahteva prilagoditev vsaj ene druge, da ohraniš enako osvetlitev. Poleg osvetlitve fotografije pa s tem spreminjaš tudi izgled fotografije s spreminjanjem globinske ostrine, zamrznjenosti premikanja subjekta in šumom, ki se pojavi zaradi višje ISO nastavitve.

Kje v procesu nastane učinek posameznih nastavitev osvetlitvenega trikotnika?
Vsaka od treh komponent osvetlitvenega trikotnika ima svojo fizično vlogo v fotoaparatu:
- Zaslonka je del objektiva. Gre za mehanski obroč z lamelami, ki določa, koliko svetlobe prehaja skozi lečo.
- Čas osvetlitve (shutter speed) ureja zaklop v ohišju fotoaparata, ki nadzoruje, kako dolgo svetloba dosega senzor.
- ISO pa je nastavitev, ki določa občutljivost digitalnega senzorja na svetlobo.
Ko nastavljaš te tri vrednosti, v resnici nadzoruješ delovanje različnih delov kamere, ki skupaj vplivajo na končni rezultat fotografije. Ne pozabi, da z spreminjanjem teh vrednosti vplivaš tako na tehnično popolnost fotografije kot tudi na vsebinski del ali pripovednost fotografije!

Zakaj je pomembno razumevanje osvetlitvenega trikotnika?
Ko razumeš, kako zaslonka, čas osvetlitve in ISO delujejo skupaj, lahko:
- Nadziraš globinsko ostrino (zamegljeno ozadje pri portretih)
- Ustaviš gibanje (ali pa ga namenoma zabrišeš)
- Fotografiraš tudi v slabši svetlobi brez bliskavice
- Prepoznaš, kako posamezne nastavitve vplivajo na izgled fotografije
- Poskrbiš, da so vse tvoje fotografije že v začetku popolno osvetljene in ti tega ni potrebno popravljati kasneje v postprodukciji
To znanje ti omogoča, da iz “naključnih fotk” preideš v zavedno ustvarjanje. Takšno ustvarjanje pa je lahko narativno in hitro boš znal pripovedovati zgodbe s fotografijami! Sedaj pa gremo na dejanske številke in spreminjanje vrednosti znotraj osvetlitvenega trikotnika.
Kako deluje osvetlitveni trikotnik? (tehnični del + primerjalna tabela)
Vsaka od teh treh nastavitev vpliva na osvetlitev, a tudi na druge vizualne lastnosti slike. Ko imaš nastavljeno popolno osvetlitev in želiš spremeniti eno, moraš prilagoditi vsaj eno drugo, da ohraniš pravilno ekspozicijo. Gre torej za ravnotežje med svetlobo in ustvarjalnim nadzorom.
Zaslonka
Torej če začnem z zaslonko. Zaslonka se zapiše s f vrednostjo. Najboljši “prime objektivi” so najbolj odprti pri zaslonki f1.2 in nekje do f22. Makro objektivi imajo ponavadi lahko zaslonko zaprto tudi do zaslonke f36 (to pa zaradi večje potrebe po nadzoru globinske ostrine). S tem, ko zaslonko bolj odpremo v fotoaparat spustimo več svetlobe. Sedaj pa sledi vprašanje: zakaj nebi vedno fotografirali z odprto zaslonko in s tem v fotoaparat spustili več svetlobe? Saj bi s tem lahko zagotovo fotografirali z nižjim ISO (zaradi česar bo posledično manj šuma in bo fotografija boljša). Odgovor je globinska ostrina! Torej poleg količine svetlobe, ki vstopa v fotoaparat z zaslonko vplivamo tudi na globinsko ostrino. Globnska ostrina pa določa kako velik del kadra bo v fokusu. Torej če fotografiramo portret si lahko privoščimo bolj odprto zaslonko in bomo s tem imeli v fokusu obraz osebe. Če pa fotografiramo skupinsko fotografijo in bodo ljudje stali v več vrstah pa to ne bo mogoče. Če bi izbrali enako zaslonko kot pri portretu bi imeli ostro le eno vrsto ljudi vsi spredaj in zadaj pa bi bili zamegljeni. Torej s tem, da zampremo zaslonko bomo povečali globinsko ostrino in tako bodo ostre tudi osebe v ostalih vrstah skupinske fotografije. Ampak s tem, ko smo zaprli zaslonko smo sedaj v fotoaparat spustili manj svetlobe torej bo (ob predspostavljanju, da je pri portretu bila osvetlitev popolna) sedaj fotografija pretemna. Torej sedaj moramo osvetlitev uravnovesiti s spreminjanjem drugih dveh funkcij. Pa začnimo s časom zaklopa (ker ISO si v čim več primerih želim ohraniti na 100)
Čas zaklopa
Zopet začnemo s tem koliko svetlobe bomo spustili v fotoaparat oziroma na senzor. Torej če bo čas fotografiranja daljši bo fotografija bolj svetla in če bo čas fotografiranja krajši bo fotografija bolj temna. Sedaj pa zopet sledi vprašanje zakaj bi bili pozorni na čas zaklopa oziroma fotografiranja če bi bilo lažje spustiti v fotoaparat več svetlobe z daljšim časom? Če se navežem na primer v zgornjem odstavku bi lahko s tem kompenzirali to, da smo pri fotografiranju večje skupine morali zapreti zaslonko. Torej če govorimo v številkah:
– portret smo fotografirali z zaslonko f2.8 (ker smo s tem imeli relativno majhno globinsko ostrino in smo ozadje zameglili in tako je portretiranec dobil lepo separacijo od ozadja) pb tem smo imeli čas 1/500 sekunde.
– potem smo se na isti lokaciji lotili fotografiranja skupinske fotografije in smo ugotovili, da moramo zaslonko zapreti vsaj na f5.6, da bodo vse osebe v fokusu. Torej zaslonko smo zaprli za dva (cela) koraka: f2.8 –> f4 –> f5.6. Zato moramo tudi čas podaljšati za dva cela koraka: 1/500 –> 1/250 –> 1/125. To je z današnjimi fotoaparati čas s katerim brez težav naredim ostro fotografijo pod pogojem, da so stvari in subjekti v kadru pri miru.
Torej za skupinsko fotografijo bo vredu ekspozicija f5.6 in 1/125. Kaj pa če za tem rečemo še vsem na fotografiji, da bi radi naredili še “veselo skupinsko fotografijo”. Ob tem ponavadi velika večina ljudi skoči in se ob tem hitreje premikajo. Ker se premikajo bodo ob času 1/125 sekunde zamegljeni oziroma zamazani. Razlaga zakaj bodo zamazani je čisto preprosta: ker se bodo osebe med tem, ko se zaklop pred senzorjem odpre in do časa, ko se bo zaprl premiknile. Torej sedaj imamo zaslonko takšno kot mora biti ampak čas zalopa je predolg. Kako bi lahko skrajšali čas zaklopa in bi ob tem še vedno imeli popolno osvetljen kader? Čas je da v enačbo vključimo še ISO.
ISO
Tudi v tem primeru začnimo s tem koliko svetlobe bomo spustili na senzor. Če imamo ISO na minimalni nastavitivi bo senzor manj občutljiv na svetlobo. Če bomo ISO dvignili bo senzor bolj občutljiv na svetlobo in bo s tem fotografija bolj svetla. Torej zopet vprašanje zakaj nebi fotografirali na visoki ISO nastavitiv cel čas in bi s tem bil senzor bolj občutljiv na svetlobo. S tem bi lahko brez težav uravnovešali le zaslonko in čas zaklopa. Težava je v tem, da ko dvignemo občutljivost senzorja na svetlobo povečamo šum, ki ga povzroča povečana napetost v senzorju. Šum so tiste pikice (predvsem na temnih delih fotografije), ki se pojavijo ponavadi pri fotografiranju v temnih pogojih. Torej tudi pri ISO nastavitiv želimo izbrati ravno pravo vrednost, ki nam bo omogočala pravilno osvetljeno fotografijo in čim manj šuma.
Če se še zadnjič posvetim zgornjemu primeru. Torej sedaj smo pri “veseli skupinski fotografiji” in smo ugotovili, da pri nastavitvah f5.6, 1/125 in ISO 100 ne bodo vsi ostri oziorma bodo zamazani. Kaj lahko spremenimo če nočemo odpreti zaslonke (zaradi globinske ostrine) in hočemo skrajšati čas (da bodo tudi tisti, ki skočijo na fotografijo ostri)? Čas zaklopa spremenimo iz 1/125 na 1/500 kar smo ugotovili že zgoraj, da je dva cela koraka osvetlitve. Sedaj, ko poznamo še ISO lahko ta dva koraka preveč temno fotografijo kompenziramo s tem, da povečamo ISO. Torej če smo prej imeli ISO 100 ga sedaj spremenimo za dva koraka v ISO 400 (ISO 100 –> ISO 200 –> ISO 400). Sedaj imamo zopet enako svetlo fotografijo kot v prejšnjih dveh primerih le, da smo zaprli zaslonko (da so vsi v fokusu) in skrajšali čas (da so vsi ostri).
Spodaj je tabela celotnih korakov osvetlitve na fotoaparatih. Večina fotoaparatov danes ima tretjinske prehode pri korakih osvetlitve.
Zaslonka (f) | Čas osvetlitve (s) | ISO občutljivost |
---|---|---|
f/1.0 | 1 s | ISO 100 |
f/1.4 | 1/2 s | ISO 200 |
f/2.0 | 1/4 s | ISO 400 |
f/2.8 | 1/8 s | ISO 800 |
f/4.0 | 1/15 s | ISO 1600 |
f/5.6 | 1/30 s | ISO 3200 |
f/8.0 | 1/60 s | ISO 6400 |
f/11 | 1/125 s | ISO 12800 |
f/16 | 1/250 s | ISO 25600 |
f/22 | 1/500 s | ISO 51200 |
f/32 | 1/1000 s | ISO 102400 |
In še tablea osvetlitvenega trikotnika:
Element | Kaj nadzira | Vpliv na svetlobo | Kreativni učinek |
---|---|---|---|
Zaslonka | Globinsko ostrino | Večja odprtina = več svetlobe | Zamegljeno ozadje, ostra celotna scena |
Čas zaklopa | Gibanje | Daljši čas = več svetlobe | Zamrznjeno gibanje ali zabrisan efekt |
ISO | Občutljivost senzorja | Višji ISO = bolj svetla fotografija | V ISO vrednosti ni kreativnega učinka |

Kdaj moram spremeniti katero od nastavitev v osvetlitvenem trikotniku?
Toliko, da še enkrat utrdimo znanje iz zgornjega odstavka bomo na kratko še enkrat kdaj spremenimo katero od nastavitev če ne govorimo le o svetlosti fotografije. Ni pomembno le kako je osvetljen kader, ki ga fotografirate, pomembno je tudi kaj je v kadru.
Če fotografirate otroka, ki teče proti vam in imate prepočasen čas zaklopa (recimo 1/80sek) je to prva nastavitev, ki jo morate spremeniti.
V nasprotnem primeru pa če fotografirate portret pred ozadjem, ki ni ravno popolno in imate zaslonko f11 je to prva nastavitev, ki jo boste želeli spremeniti. V tem primeru boste zaslonko odprli kolikor vam dovoli objektiv in boste s tem ozadje kar se da zameglili.
Torej osnova je, da razmišljate o pravilni osvetlivi kadra s temi nastavitvami. Takoj za tem pa pride tudi tehnični ali kreativni učinek na katerega morate misliti preden spremenite katero od nastavitev.
Zaključek
Osvetlitveni trikotnik je temeljni gradnik fotografske pismenosti. Ko ga enkrat razumeš, ne samo da boš znal pravilno osvetliti prizor, ampak boš tudi čisto drugače gledal na svetlobo, senco in gibanje. Fotografija bo postala orodje izražanja in ne le beleženja trenutkov.
Čim več fotografiraj in kritično oceni svoje fotografije z znanjem, ki si ga pridobil po tem, ko poznaš osvetljevalni trikotnik. Če pa čutiš, da se nisi naučil dosti pa se nam pridruži na začetnem tečaju fotografije. Ob tem tudi skupaj pregledamo vaše fotografije in na dejanskih primerih ugotovimo kaj je bilo narjeno prav in kaj bi lahko izboljšali!